Jaz sem jih kar naprej…
In rezultat izgovora je, da ne napreduješ.
Dolgo sem rabil, da sem to spoznal.
Izgovori so tista svar, ki jo bosta vedno našla, če jo bosta iskala.
Vedno bodo pri vaju.
Ljudje smo lahko ustvarjalni tudi na sebi uničevalni način.
In izgovori so ravno to.
Cena za izgovore je velika.
Ljudje smo zelo tako radi v svoji coni udobja.
Nimamo radi sprememb, čeprav so ravno spremembe edina stalnica v našem življenju.
“Nimam časa, da bi se lotil te stvari…”
“Bom raje jutri…”
“Preveč je zahtevno zame, da bi to osvojil…”
“Predaleč je…”
“Preveč časa mi bo vzelo…”
“Nisem za to…”
“Ne izplača se…”
Zato so uspešni ljudje (pa karkoli uspeh pomeni za vaju), če imajo kakšno veščino, je to ta, da ne iščejo izgovorov.
Ne izbirajo jih.
Verjetno imamo vsi v sebi tisti glas, ki nam pripoveduje, kako je vse težko, slabo in nemogoče.
Veščina je, da v sebi prepoznaš ta glas, ga ozavestiš in si rečeš:
“To govori moj strah, ki ne mara sprememb. Boji se. Kaj je zadaj za tem strahom, kakšna spoznanja me čakajo, če ta strah presežem…”
In ravno ta veščina loči uspešne ljudi od manj uspešnih.
Sposobnost preseči svoje izgovore.
Jaz sem potreboval dolgo let, da sem to spoznal .
Vama ni potrebno iti tako dolgo pot.
Razmislita, kaj vama prinašajo izgovori in kakšno ceno plačujeta za njih.
Vprašajta se, zakaj jih izbirata, kaj so tisti strahovi in kakšna nagrada vaju čaka, če jih presežeta.
Potem pa le pogumno naprej…